Druga velika sprememba zadeva uporabo agencij za pravice. Ta bo obvezna za koprodukcije, ki znašajo tri milijone EUR ali več. Pri koprodukcijah s proračuni, nižjimi od treh milijonov EUR, si bo sklad Eurimages pridržal pravico, da zahteva agencijo. Agencije za pravice smo povabili k sodelovanju na razpisu za izbor najboljšega in najcenejšega izvajalca za naše producente. Producenti bodo seveda lahko uporabili agencijo po svoji ali naši izbiri. Tudi to je namenjeno preglednejšemu postopku financiranja projektov.

Evropski producenti se pogosto pritožujejo zaradi birokracije na skladu Eurimages. Kaj boste storili, da bi sklad postal prijaznejši do uporabnikov?
Trditev, da smo prezahtevni, je povsem nesmiselna. Podpora Eurimages je zadnja v verigi financiranja. Ponavadi producenti, ki se obrnejo na nas, že predložijo večino dokumentov svojim nacionalnim ustanovam, regionalnim skladom, televizijam itd. Če pogledate seznam dokumentov, ki jih zahtevamo, sta tako povsem nova samo dva. Zahtevamo samo tisto, kar mora zahtevati vsaka institucija, da zavaruje javna denarna sredstva. Da se približali uporabnikom, pa razmišljamo, da bi producentom omogočili spletno oddajanje vlog za podporo. Tako bi omejili birokracijo, bili bolj ekološki, postopek oddajanja vlog pa bi bil hitrejši.

Ali sta finančna teža posameznih držav članic in njihova raven podpore ustrezno povezani? Nekatere države, recimo Francija, Belgija in Nemčija, sodelujejo pri več koprodukcijah kot druge. Italija, Nemčija ali Španija pa zaprosijo za podporo za manj projektov, ker njihovi programi podpore za produkcijo ne vključujejo koprodukcij. Če pa pogledamo razmerje med odobrenimi in oddanimi vlogami, ima Italija na primer boljšega od Francije. Naše podpore ne odmerjamo glede na matično državo.

V zvezi s finančnimi prispevki držav članic pa – naš sistem temelji na solidarnosti in vsaka država daje prispevke glede na svoje premoženje. Denar gre v skupen sklad, mi pa nato poskušamo podpreti najboljše od predloženih projektov, ne glede na to, od kod prihajajo. Sicer merimo količino izplačanega denarja, ne merimo pa bistvenega – kako se je zaradi našega dela izboljšala koprodukcijska praksa v Evropi.

Ali ste opazili kakšne premike pri sodelovanju med državami članicami?
Sklad Eurimages nekako ne more vplivati na to, ker je zadnji v verigi financiranja, vendar so se nacionalne politike na področju filma v zadnjih letih spremenile. Vedno več je na primer koprodukcij med Francijo in Nemčijo zaradi pogodbe, ki sta jo sklenili.

Katere pomembne cilje še imate v letu 2009?
Nameravam biti posrednik med producenti in upravnim odborom sklada Eurimages, ki sprejema odločitve. Upravnemu odboru bi rad dokazal, da bom dal vse od sebe za čim bolj uspešno in pregledno delovanje sklada, ki bo zadovoljilo potrebe producentov. To je tudi namen sklada Eurimages – podpiranje kakovostih evropskih filmov.

Se bo leta 2009 članstvo še razširilo?
Albanija trka na naša vrata. Upravni odbor bo preučil nove države kandidatke v letu 2009. Bomo videli, kaj se bo zgodilo.

Annika Pham

Intervju v angleščini na spletni strani Cineuropa >>