
Kolesarjenje je precej zahtevna motorična naloga, še zlasti za otroka, ki se privaja na učenje. Na začetku kolesarske »kariere« morate otroka naučiti voziti tricikel oziroma štirikolesno kolo. To je približno takrat, ko otrok dopolni tri leta. Tricikel in štirikolesno kolo sta za upravljanje preprosti sredstvi. Oba imata namreč konstantno bazo, obenem pa ne povzročata težav z ravnotežjem.
Ko boste malčka udobno namestili na sedež, bo ta še isti hip popolnoma neobremenjeno in brez strahu obračal pedala. Ko bo tricikel prerasel, ga boste morali posesti na pravo otroško kolo s pomožnimi kolesi. Izjemno dobrodošla izbira je tudi otroški poganjalec. Ta je sestavljen iz dveh koles, okvirja – navadno lesenega – in krmila. Sedenje na njem je udobno, otrok pa se med vožnjo lahko z obema nogama dotika tal. Poganjanje lahko vključuje hojo ali tek.
Učenje poganjanja
Ko mali junak obvlada vožnjo s poganjalcem, s tem obvlada tudi ravnotežje. Na vrsti je učenje poganjanja, ki je veliko lažje v primerjavi z učenjem privajanja na ravnotežje.

Ko otrok dopolni približno 5 let, mu morate izbrati ustrezno velikost otroškega kolesa. Predvsem od velikosti je namreč odvisna hitrost usvajanja kolesarskih veščin. Preveliko ali premajhno izbrano kolo lahko precej upočasni ali oteži učenje. Premajhna velikost bo povzročala težave zlasti pri balansiranju, prevelika pa pri zaganjanju, ustavljanju in sestopanju.
Spoznavanje posameznih delov kolesa
Najpomembneje je, da na začetku učenja vožnje s kolesom otroka seznanite z vsemi deli kolesa. Poimenujte mu vse dele ter povejte, čemu so namenjeni. Pokažite mu, kako se obračajo pedala, kje so zavore, kako deluje zvonec in čemu so namenjene luči ter odsevniki.
Poskrbite, da bo otroško kolo v brezhibnem stanju. Pnevmatike morajo biti ravno prav napolnjene, zavore pravilno delovati, vijaki zategnjeni, veriga v dobrem stanju. Preverite tudi, kako izbrati otroško kolo.
Izbira okolja za učenje kolesarjenja
Za učenje izberite primerno okolje. Najbolje je, da otroka vožnje s kolesom učite na katerem od praznih parkirišč ali na stadionu. Vožnja po trdi podlagi bo veliko lažja kot denimo na pesku ali travniku.
Preden otroka posedete na kolo, ga opremite z zaščitno čelado, rokavicami in ščitniki za komolce ter kolena. Naj bo varnost vedno na prvem mestu.
Prilagoditev otroškega kolesa
Prvi korak pri učenju je prilagoditev kolesa. Najprej z otroškega kolesa odstranite pomožna kolesca in pedala. Sedež namestite tako, da bo imel mali junak lahko brez težav obe nogi hkrati na tleh. Učenje naj se prične s preprosto hojo in tekom na kolesu.

Pomembnejši korak pri učenju je zaviranje. To je odvisno zlasti od kolesa. Nekatere vrste imajo zavoro s premikom pedala v nasprotno smer poganjanja, druga imajo zavore na krmilu. Najbolje je, da pri tem hodite nekaj korakov za otrokom. Na ta način ga ne boste mogli dekoncentrirati.
Nadgradnja z občasnim dvigom nog
Otrok naj nato hojo in tek nadgradi z občasnim dvigom nog ter prosto vožnjo po dveh kolesih. Pomembno je, da otrok pri tem gleda predse – v smer vožnje. Na ta način najbolje dokaže, da je pri vožnji sproščen in da ga ni strah.
Naslednji korak je zavijanje. Na začetku je dovolj, če zavije le malo na levo ali na desno. Nekaj časa za tem mu na pot postavite konkretne ovire, na primer stožce. Z njimi se bo lahko dobro navadil na tehniko zavijanja in jo tudi izpopolnil.
Občutek za ravnotežje in koordinacijo
Vožnja s pedali od malčka zahteva, da z nogo na pedalu potisne navzdol. Na ta način ustvari gibanje naprej. Vajo naj ponovi še z obema nogama. Najbolje je, da v tem času malčka držite za sedež. Najpomembneje pa je, da občutek za ravnotežje in koordinacijo razvije sam.
Pričakujte, da bodo pri učenju vključeni tudi padci. S tem se ne smete preveč obremenjevati. Prav vsak mali kolesar mora med učenjem pridobiti tudi kakšno malo praskico.