Čeprav po službi komaj čakate, da spet sedete na kolo in se otresete stresa in slabih misli, pa si le vzemite čas, da se ustrezno preoblečete. Že s tem boste poskrbeli za manj poškodb, ki lahko doletijo slehernega kolesarja. Sicer pa najpogostejše poškodbe med kolesarji še zdaleč niso samo posledica manj primernih oblačil ter obutve. Vzroki za kolesarske poškodbe so med drugim povezane tudi z nepazljivostjo, neupoštevanjem cestno prometnih predpisov, s slabo kondicijo, pretiravanjem in še s čim.
Predstavili vam bomo 8 najpogostejših poškodb pri kolesarjenju. Če na kolo sedete pogosto, ste se z vsaj eno od teh po vsej verjetnosti že soočili. Če pa se ravno v tem hipu soočate s katero od njih, je prispevek tudi poln koristnih nasvetov, ki se vam jih splača upoštevati, preden naslednjič sedete na kolo.
1. Bolečine v kolenu
Težave s koleni zaradi kolesarjenja se zelo redko pojavijo takoj. Praviloma se pokažejo šele po prevoženih sto ali več kilometrih. Med najpogostejše vzroke za tovrstne težave sodita neprimerna namestitev višine sedežne opore in samega sedeža. Na to vpliva tudi položaj telesa od sedeža do krmila. Če boste kolesarili na premajhnem ali prevelikem kolesu, je velika verjetnost, da se boste slej ko prej srečali s to vrsto kolesarske težave.
Če se torej preventivno želite izogniti bolečinam v kolenu zaradi kolesarjenja, poskrbite za pravilno namestitev višine sedeža, seveda pa tudi za pravo velikost samega kolesa. Če se na to ne spoznate najbolje, je smiselno, da vam pri celotni nastavitvi in izbiri kolesa pomaga strokovno podkovani prodajalec v specializirani prodajalni.
2. Bolečine v spodnjem delu hrbta
Kolesarji z bolečinami v spodnjem delu hrbta pogosto navajajo neznačilne simptome, ki se pojavljajo ob vzdrževanju trupa pri kolesarjenju. Bolečine so pogosto povezane z utrujenostjo mišic iztegovalk trupa.
Za kolesarje z bolečinami v ledvenem delu je najpomembnejše vzdrževanje sproščene, nevtralne pozicije hrbtenice. Na voljo so številne učinkovite rešitve, na primer znižanje višine sedeža, zvišanje krmila, pomik sedeža ter krmila bolj narazen ali bolj skupaj.
3. Ahilov tendonitis ali vnetje Ahilove tetive
Do vnetja Ahilove tetive praviloma pride zaradi nenadnega povečanja količine kolesarjenja oziroma zaradi preobremenitve. Za to vrsto vnetja sta značilni bolečina in napetost v predelu nad peto. Z dodatno obremenitvijo se vse skupaj lahko še toliko bolj poslabša. Vnetje lahko vztraja tudi pri mirovanju.
Če se vas loti tovrstna poškodba, je najbolje, da z aktivnostmi na sploh za nekaj časa prekinete. Področje vnetja ohladite, da se vnetje in oteklina pomirita. V nasprotnem primeru se lahko akutna faza spremeni v kronično, kar lahko traja tudi do več kot pol leta.
4. Utrujene in zategnjene mišice
Po učinkovitem kolesarskem treningu ali tekmi so vsem dobro poznane bolečine v mišicah. Pri kolesarjenju so namreč večinoma aktivne mišice kvadricepsa, stegenske ter zadnjične mišice, v katerih zlahka lahko pride do zategnjenosti, če jih ne ogrejete in raztegnete ustrezno.
Če si po kolesarjenju ne želite utrujenih in zategnjenih mišic, boste morali poskrbeti za učinkovito raztezanje pred in po kolesarjenju. Dobrodošla je tudi masaža pri terapevtu. Prav tako je koristno valjčkanje. Pritisk na mišico sicer lahko izzove začasno bolečino, a bodo mišice kasneje zato sproščene in elastične.
5. Medenična otrpelost ali mravljinčenje
Pri kolesarjih se neredko pojavi tudi medenična otrpelost oziroma mravljinčenje. V takšnem primeru se splača še toliko bolj prisluhniti telesu in ga ubogati, saj od vas zahteva kratek počitek. To še zdaleč ne pomeni, da ste slabo pripravljeni na vožnjo. Raziskave kažejo na to, da kolesarji, ki si privoščijo več počitka med vožnjo, na cilj pridejo prej kot tisti, ki tega sploh ne počno.
Sicer pa je izjemnega pomena, da med kolesarjenjem nosite kakovostne kolesarske hlače in druga specialna oblačila, ki so namenjena posebej za to aktivnost. Najustreznejše so oblazinjene hlače, ki vam lahko v veliki meri prihranijo težave, povezane z otrplostjo ali mravljinčenjem.
6. Mišična utrujenost
Med najpogostejše težave zaradi kolesarjenja sodi tudi mišična utrujenost. Utrujena mišica, ki ni imela časa za regeneracijo, pa je zagotovo veliko bolj podvržena poškodbam tkiva ali raztrganinam.
Očitni znaki, da so vaše mišice preutrujene in da potrebujete primerno količino počitka, so:
- bolečine in otrdelost mišic ne pojenjata,
- zjutraj le s težavo vstanete iz postelje,
- težko hodite po stopnicah,
- nujno potrebujete protibolečinske tablete,
- bolečine se vlečejo v nedogled,
- čutite ostro bolečino,
- vaš urin je temnejši,
- mišice so otečene.
7. Bolečine v vratu
Bolečine v vratu kolesarja najpogosteje nastanejo kot posledica prisilne drže. Vrat je v takšnem primeru usločen nazaj, glava pa posledično zleze preveč skupaj. Vratne mišice so zaradi takšnega položaja preveč napete, prav tako se poveča še obremenitev sklepov vratne hrbtenice.
Tudi v tem primeru boste morali poskrbeti za pravilno držo telesa med kolesarsko vožnjo. Omenili smo že, da na to v veliki meri vplivata višina sedeža in razmik med sedežem in krmilom. Obrnite se na usposobljenega prodajalca v specializirani kolesarski trgovini, da vam kolo ustrezno prilagodi.
8. Bolečine v zapestju ali dlaneh
Če dlje časa kolesarite v kosu, se lahko pojavijo bolečine v zapestju ali dlaneh, otrdelost, mravljinčenje v rokah ter šibkost zadnjih dveh prstov ter zadnjega dela dlani. To je posledica pritiska na živec v zapestju.
Nosite kolesarske rokavice ter sem in tja zamenjajte pozicijo rok na balanci. Seveda je tudi v tem primeru pomembno, da imate krmilo kolesa nastavljeno na ustrezno višino.
