Bolezni srca in ožilja so pojem, ki se nanaša na več kot eno bolezen krvožilnega sistema, vključno s srcem in krvnimi žilami, in sicer ne glede na to, ali so prizadeta pljuča, možgani, ledvice ali drugi organi oz. deli telesa. Bolezni srca in ožilja veljajo za enega glavnih vzrokov smrti pri odraslih – tako pri moških kot ženskah.
V nadaljevanju je izpostavljenih šest vrst bolezni srca in ožilja, njihov kratek opis in preventivni nasveti, kako se jim izogniti oz. bolezen lajšati. Srčni bolniki morajo še bolj pazljivo skrbeti zase ter redno opravljati preventivne zdravstvene preglede.
1. Ishemična bolezen srca
Ishemična bolezen srca je najpogostejša vrsta bolezni srca in ožilja, razširjena po vsem svetu. V splošnem gre za težave s prekrvavitvijo srčne mišice. Delna zapora ene ali več koronarnih arterij namreč lahko povzroči pomanjkanje oksigenirane krvi (ishemija) in s tem simptome, kot sta angina pektoris (klinični sindrom, za katerega je najbolj značilna bolečina v prsih kot posledica nezadostne prekrvavitve srčne mišice) in dispneja (oteženo dihanje). Popolna zamašitev arterije pa povzroči nekrozo (poškodbo tkiva) ali celo miokardni infarkt, znan kot srčni infarkt.
Za dobrobit vsakega posameznika je ključno, da opazimo tipične znake srčnega infarkta tako pri sebi kot pri ostalih: bolečina je pekoča, žgoča in stiskajoča, lahko se širi v vrat, spodnjo čeljust, v levo ramo in vzdolž leve roke, v zgornji del trebuha in nazaj v hrbet, bolnika lahko sili na bruhanje, v obraz je bled in omotičen, težko diha.
2. Cerebrovaskularna bolezen ali možganska kap
Možganska kap se nanaša na težave s kroženjem krvi v možganskih žilah. Zapora, katere učinki trajajo manj kot 24 ur, se imenuje prehodni ishemični napad. Popolna zapora z dolgotrajnimi učinki pa se imenuje cerebrovaskularna tromboza (strdek) oz. možganska kap. Včasih lahko krvna žila v možganih poči in povzroči dolgotrajne posledice.
Najpogostejši simptomi možganske kapi so: motnje vida oz. dvojni vid, ohromelost ali nezmožnost premikanja ene strani telesa, nerazločen govor oz. nezmožnost govora ter razumevanja. Bolnik ima lahko tudi vrtoglavico, slabost, bruha, ima motnje ravnotežja ali celo izgubi zavest.
3. Periferna žilna bolezen
Periferna žilna bolezen prizadene predvsem prekrvavitev nog. Bolniki s to boleznijo se običajno pritožujejo zaradi bolečin v stegnih in mečih, zlasti pri hoji oz. gibanju.
4. Okvare srca
Okvare srca se pojavijo, ko srce s črpanjem ne more zagotoviti zadostne količine krvi v preostale dele telesa, ko je ta potrebna. Do tega lahko pride zaradi poškodbe srčne mišice, na primer zaradi srčnega infarkta ali prekomernega uživanja alkohola, ali zaradi bolezni srčne mišice, imenovane tudi kardiomiopatija. Bolniki s srčnim popuščanjem običajno trpijo zaradi težkega dihanja in otekanja nog.
5. Revmatične bolezni srca
Revmatične bolezni srca, ki so bile nekoč pogoste v Kanadi, so velik problem predvsem v številnih revnih državah. Ta bolezen se začne z bakterijsko okužbo v otroštvu in prizadene sklepe in srčne zaklopke. Težave s srcem pa se pojavijo mnogo let pozneje. Pogosto je treba zaklopke zamenjati z operacijo.
Druge okužbe lahko napadejo notranja tkiva srca, vključno z zaklopkami (endokarditis), in zunanje tkivo, ki prekriva srce (perikarditis).
6. Prirojene oz. dedne srčne bolezni ali napake
Prirojene oz. dedne srčne bolezni ali srčne napake so težave s strukturo srca, ki nastanejo zaradi prirojene napake. Te anatomske napake so lahko tako preproste kot majhna luknjica v eni od notranjih sten srca, ali pa so zelo zapletene in vplivajo na pretok krvi skozi srce in pljuča. Nekatere prirojene srčne napake povzročijo celo smrt, če jih takoj ne odpravijo s kirurškim posegom.
Druge dedne srčne bolezni ali napake povzročajo različne stopnje invalidnosti in se zdravijo s kirurškim posegom pozneje v življenju, pri čemer je za odpravo težave včasih potreben več kot en sam poseg.
