Ste vedeli, da izgorelost najpogosteje sprožijo dolgotrajne psihološke okoliščine, ki so za določeno osebo čustveno podobne okoliščinam iz otroštva? Taka oseba se je namreč že v otroštvu ves čas trudila pridobivati brezpogojno ljubezen staršev ali pa se je na primer ves čas trudila zaščititi pred njihovimi pretiranimi zahtevami.
Znano je, da izgorelost velja za bolezen sodobnega časa in da v enaki meri ogroža oba spola in ljudi vseh starosti. Izjema so morda le osebe, starejše od 60 let, saj je stopnja izgorelosti v tem obdobju veliko nižja. Najvišjo stopnjo izgorelosti doživljajo ženske med 30. in 50. letom starosti, ki zasedajo vodilna mesta v podjetjih. Ženske morda izgorevajo bolj zaradi večjega bremena. Pogosto menijo, da morajo svoje delo odlično opravljati tako na delovnem mestu kot tudi v zasebnem življenju.
Izgorelost skozi tri stopnje razvoja
Izgorelost kot bolezen sodobnega časa se pokaže skozi tri stopnje razvoja:
- Za prvo stopnjo je značilna kronična utrujenost oziroma izčrpanost.
- Nato se pojavi faza, ko se oseba počuti ujeto.
- V tretji fazi pride do psihofizičnega zloma oziroma izgorelosti.
Najpogostejši znaki, ki kažejo na to, so motnje v koncentraciji, spanju in prebavi. Lahko se občutijo tudi bolečine v mišicah in križu. Vse pa pogosto spremljajo še panični napadi in pozabljivost.
Katere so najbolj ogrožene poklicne skupine?
Med najbolj ogrožene poklice skupine sodijo menedžerji, strokovnjaki naravoslovnih in tehničnih poklicev, zdravniki in visoke medicinske sestre, trgovci, gostinci in nenazadnje tudi dijaki in študentje.
Med povprečne ogrožene poklice sodijo družboslovni strokovnjaki in strokovnjaki v javni upravi, komercialisti, srednje tehnični poklici, učitelji in novinarji. Nekoliko manj ogroženi od njih so finančniki in pravniki, medicinski tehniki in srednje medicinske sestre ter poklici administrativne narave.
Pomembno je poudariti, da so lahko izgoreli tudi nezaposleni. Nezaposlenost namreč predstavlja močno psihološko obremenitev.
Kako si pomagati v primeru izgorelosti?
V prvi vrsti je najpomembneje, da razmejite, ali so za vašo izčrpanost odgovorne zunanje zahteve ali morda pretirana delavnost, ki izhaja iz vaših lastnih strahov, ki se kažejo skozi notranje prisile.
Če boste ugotovili, da so na vašem delovnem mestu z delom obremenjeni vsi, potem so za to zagotovo krive objektivne okoliščine oziroma organizacija dela. V takem primeru imate na razpolago dve rešitvi. Prva je, da zahtevate boljše oziroma ustreznejše pogoje, druga pa, da poiščete novo delovno mesto.
Če boste ugotovili, da so obremenjeni le nekateri, predvsem pa vi sami, potem vzrok iščite pri sebi. Ena od rešitev je ta, da začnete pozorneje spremljati tiste, ki niso izčrpani, in se zgledujete po njih. Če tega ne zmorete narediti sami, potem je najbolje, da si poiščete pomoč psihoterapevta.
