Sindrom kronične utrujenosti ali krajše SKU je organsko obolenje, pri katerem se življenje bolnika korenito spremeni. Vzroki za pojav bolezni še niso povsem znani, zaradi njenih simptomov pa jo mnogi zamenjujejo z depresijo.
Za potrditev bolezni mora utrujenost trajati vsaj 6 mesecev, pri čemer morajo biti izključene tudi druge bolezni. Njeno zdravljenje je dolgotrajno in zelo individualno naravnano.
Kaj je sindrom kronične utrujenosti?
Sindrom kronične utrujenosti je avtoimunska bolezen, za katero ne poznamo natančnih vzrokov. Največkrat jo enačijo z depresijo, vendar je potrebno vedeti, da med bolnikom z depresijo in sindromom kronične utrujenosti obstaja bistvena razlika.
Glede na delovno opredelitev Centra za obvladovanje bolezni iz leta 1994 je sindrom kronične utrujenosti definiran kot bolezen, za katero je značilna trajna ali ponavljajoča se utrujenost, ki se ne izboljša s počitkom in ima za posledico zmanjšan nivo delovne, izobraževalne, socialne in osebne aktivnosti v primerjavi s stanjem pred boleznijo.
Vzroki za kronično utrujenost kljub napredku v medicini še danes niso povsem znani. Do sedaj so znani le sprožilni dejavniki, prav tako pa je znano, da gre za kronično imunsko in vnetno dogajanje.
Znaki kronične utrujenosti
In kako ločimo sindrom kronične utrujenosti od običajne utrujenosti, ki danes prav tako pesti mnogo ljudi? Pri sindromu kronične utrujenosti je prvi znak izjemno izčrpavajoča utrujenost, pri kateri ne boste mogli praktično nič delati.
Morda boste najprej pomislili na gripo ali katero drugo bolezen, saj je utrujenost simptom pri mnogih bolezni, največja razlika pa je v tem, da je pri SKU utrujenost le eden od glavnih simptomov. Ob tem se pojavljajo tudi ostale imunske, endokrine in nevrološke nenormalnosti, ki pa so nespecifične in se pri vsakem bolniku odražajo drugače.
Poleg teh ključnih značilnosti se lahko pojavijo še bolečine v mišicah in sklepih, bolečine v žrelu, bolečine v bezgavkah, motnje v koncentraciji, glavoboli različnih jakosti, slabost, napenjanje ali driska.
Zdravljenje kronične utrujenosti
Zdravljenje sindroma kronične utrujenosti je zelo individualno ter interdisciplinarno. Seveda je najprej potrebno izključiti vse druge bolezni, pri katerih občutimo podobne simptome, preveriti pa je potrebno tudi ustreznost prehrane in morebitno pomanjkanje železa, cinka, selena in različnih vitaminov.
Ker je sindrom kronične utrujenosti zelo kompleksna bolezen, so tudi oblike zdravljenja zelo različne.
- Do sedaj se je pokazalo, da je najuspešnejša kombinacija farmakološkega zdravljenja in zdravljenja brez zdravil. Pri farmakološki obliki se uporabljajo predvsem zdravila, ki delujejo protivnetno in zmanjšujejo bolečino, pomagajo pa tudi probiotiki.
- Med procesom zdravljenja sindroma kronične utrujenosti se priporočajo tudi vedenjsko kognitivne terapije, ki so lahko bistveno v pomoč pri obvladovanju stresa predvsem pri hujših bolnikih. Najpogostejša njihova težava je poleg vseh simptomov tudi pomanjkanje samozaupanja, samozavesti in samospoštovanja.
- Različne oblike komplementarne medicine, kot so na primer akupunktura, joga in avtogeni trening, so v primeru kronične utrujenosti lahko zelo učinkovite, ob utrujenih mišicah pa je dobrodošla tudi sproščujoča masaža.
Kaj lahko stori bolnik sam?
Med procesom zdravljenja je predvsem pomembno, da bolnik ugotovi, znotraj katerih meja lahko normalno funkcionira in katere situacije ga najbolj obremenjujejo. To se lahko izrazito razlikuje od bolnika do bolnika, osnovni recept pa je, da se vsem tem situacijam skuša izogniti.
Ker je stres dejavnik, ki že tako slabo vpliva na imunski sistem, ni nič drugače tudi, ko govorimo o sindromu kronične utrujenosti. Zato je pomembno, da se bolniki seznanijo tudi z različnimi tehnikami sproščanja, nikakor pa ne smejo pozabiti tudi na kakovostno prehrano, ki vsebuje vsa hranila za normalno delovanje organizma.
Ali je bolezen ozdravljiva?
Sindrom kronične utrujenosti je ozdravljiv le do določene stopnje. Najboljši rezultati zdravljenja so se pokazali pri tistih bolnikih, pri katerih je bolezen nastala kot posledica akutne okužbe in se je potem stopnjevala. Slabša napoved pa je za vse tiste, ki se z njo spopadajo že več kot dve leti ali pa je nastajala postopoma dlje časa.
Rezultat zdravljenja je odvisen tudi od dejavnosti bolnika. Pomembno je opravljanje aktivnosti pod mejo izčrpavanja in varčevanje z energijo ter potrpežljivost, da se telo navadi na napor, prav tako pa je potrebno upoštevati dejstvo, da telo potrebuje dalj časa, da se ustrezno regenerira. Če bolnik hodi na 5-minutni sprehod 3-krat na teden in ob tem ne občuti bolečine in utrujenosti, lahko aktivnost poveča za 20 %, kar pomeni, da se hoja podaljša na 6 minut.
Dejstvo je, da se življenje bolnika s sindromom kronične utrujenosti temeljito spremeni, poseben problem pri vsem tem pa je tudi nerazumevanje okolice in tudi njeno relativno slabo poznavanje s strani medicinske stroke.
