Skoraj ga ni junaka, ki ne bi vsaj enkrat v življenju šel na kolo in na vožnji z njim užival. Vsakega od nas pa privlači drugačna disciplina, slog kolesa in vožnje, ki nas navdaja s potrebo po izzivih, pobegu in druženju. A medtem ko splošne kategorije, kot so cestno, BMX in gorsko kolesarstvo, zlahka ločimo, so podvrste znotraj vsake od njih lahko nejasne.
Kljub temu da le-te obstajajo že nekaj let, razlika med kolesi enduro in drugimi gorskimi kolesi marsikomu še vedno ni jasna. Sestavni deli in zasnova kolesa enduro se na prvi pogled namreč ne razlikujejo veliko od drugih koles, ki jih ljudje poznajo, kategorija pa je dovolj mlada, da se še ni znebila vseh drobcev svoje geneze. V nadaljevanju vam predstavljamo vse lastnosti o enduro kolesu, ki jih morate poznati.
Pojem »enduro«
Za mnoge je enduro še vedno nejasen in slabo opredeljen pojem, spet za druge pa predstavlja pomemben in dobro razumljiv del njihovega življenja. Ne glede na to, kam sodite, je enduro nedvomno vse bolj priljubljen, oblikuje kolesarsko kulturo in tehnologijo ter spodbuja prodajo v trgovinah s kolesi po ZDA, Evropi in drugih delih sveta.
Enduro že zdavnaj ni več le modna muha. V današnjem času je to polnopravna kategorija, ki poganja obstoječo tehnologijo in iz nje črpa, za številne trgovine pa je ključni del njihovega dobička. V tem članku bomo razkrili kar nekaj skrivnosti o njem in vam pomagali, da se seznanite s kategorijo, ki opredeljuje sodobno gorsko kolesarstvo. Priljubljenost endura nedvomno narašča, oblikuje kolesarsko kulturo in tehnologijo ter spodbuja prodajo.
Ali je enduro kolo oblika downhilla?
Vsa zmeda ni povsem neupravičena. Podobno kot ciklokros prestopa mejo med cestnim in gorskim kolesarstvom, tudi enduro povezuje podzvrsti gorskega kolesarstva ter si izposoja sloge in tehnologije drugih oblik terenskih koles. Vendar za razliko od ciklokrosa ni tako enostavno ugotoviti, kje so njegove meje.
Enduro obstaja nekje med krosom in downhillom in prav zaradi te vmesne točke je enduro tako privlačen za veliko ljudi. Medtem ko so dirke DH postale vse bolj ekstremne, dirke XC pa le še trpljenje, je enduro izenačevalec, ki nagrajuje spretnost pri spustu, tehnično spretnost in športno pripravljenost, potrebno za dolge dni v sedlu in težke vzpone.
Kolesarji endura premagujejo zahtevne vzpone, ki pa običajno niso uničujoči, in so nagrajeni z daljšimi spusti. Downhill (DH) običajno privablja adrenalinske odvisnike, XC (X-cross) pa do kosti vitke, mišičaste športnike. Enduro pa privablja široko paleto kolesarjev, od osredotočenih dirkačev do iskalcev zabave, zaradi česar je vzdušje okoli dirkanja in vožnje endura bolj sproščeno kot pri XC ali DH.
Enduro je priljubljen predvsem zato, ker je to kategorija gorskih koles za vsakogar, saj zahteva manj kondicije kot XC in cenejše komplete kot DH. To ne pomeni, da je enduro enostaven. Tekme endura so dolge, kolesarji se vzpenjajo in spuščajo po več ur, a ker se znanje povprečnih in profesionalnih kolesarjev še naprej povečuje, enduro predstavlja zabaven, nov in dostopen izziv.
Primernost endura za različne terene
Še en del privlačnosti endura je njegova primernost za različne terene. Čeprav so neizpodbiten del njegove privlačnosti spusti, daljši od nekaj sekund, enduro ne zahteva dolgih gorskih prog. Pravzaprav obstajata dve osnovni vrsti dirkanja enduro.
- Enduro downhill je zaslovel na velikih gorskih dirkah, kot sta francoski Megavalanche in Mountain of Hell, kjer gre za dolge spuste, prepadne spuste, prepletene z vzponi.
- Na prizoriščih v manj goratih krajih se je razvil gravitacijski enduro, kjer so vzponi in spusti bolj uravnoteženi. Če imate v domači okolici spodobno velike hribe, ste v enduro deželi, ki si jo želi vsak enduro kolesar.
Tako kot pri marsičem drugem v kolesarstvu tudi enduro v veliki meri poganjajo dirke. V zadnjih letih so se profesionalni tekmovalci v disciplinah DH in XC vse bolj osredotočali na enduro. To pa pripomore k temu, da se mu posveča pozornost, pri povprečnih kolesarjih pa se zanimanje spremeni v privlačnost zaradi dostopnosti endura, velike zabave in zahtevane stopnje predanosti.
Večina koles za enduro je zelo podobna kolesom, ki jih imajo kolesarji v lasti ali jih vsaj poznajo, posebna oblačila in dodatki pa so minimalni. Pogosto gre za isto vrsto opreme, ki jo kolesarji že imajo.
Kaj torej sestavlja enduro platformo?
Večina jih je dandanes namensko izdelanih, z geometrijo in sestavnimi deli, ki zagotavljajo ravnovesje med učinkovitim vzpenjanjem in prijaznimi spusti, ter imajo dokaj običajne sisteme vzmetenja spredaj in zadaj. Nekaj je tudi koles z zadnjim vzmetenjem, vendar velika večina koles uporablja polno vzmetenje, da je vzdržljivostni del endura bolj sprejemljiv.
Na tem področju prevladujejo kolesa s polnim vzmetenjem s srednjim hodom. Standard je 140–160 mm hoda, kar je vsekakor manj kot pri kolesih za DH, vendar so nosilci vilic običajno močnejši kot pri kolesih XC, največkrat s premerom približno 34 mm.
Kolesa za enduro so vzdržljiva, vendar so lažja in bolj toga kot kolesa za DH iz samoumevnega razloga, ker je zaradi prevelike teže in prevelikega blaženja plezanje zelo, zelo težko. Vilice z daljinskim zaklepanjem so skoraj nujne, zlasti za tiste, ki tekmujejo na enduro dirkah.
