Ste vedeli, da trenirano srce lahko v mirovanju prečrpa 25 % več krvi v primerjavi s srcem osebe s slabo kondicijo? Med obremenitvijo pa celo do 50 % več. Vaše telo in zlasti vaše zdravje torej krepi izboljšanje vzdržljivosti, moči ter gibljivosti.
Kaj pa sploh je kondicija? To je zmožnost posameznika, da zmore opravljati običajna in druga zahtevnejša dela brez čezmerne zadihanosti in utrujenosti. Vsaka oseba ima torej lahko različno kondicijo. Nekateri med vami se zadihate že pri zelo majhnih opravilih, na primer pri počasni hoji. Spet drugi ste zadihani šele, ko pretečete maraton. Naša splošna kondicija je odraz zmogljivosti srca, pljuč in mišic.
Če je vaša trenutna kondicija slaba, si jo k sreči lahko v relativno kratkem času izboljšate z nekaterimi aktivnostmi, ki vam njih predstavljamo v nadaljevanju.
1. Tek
Čeprav morda tečete povsem zmerno, tovrstna aktivnost zelo ugodno vpliva na vaš celotni srčno-žilni sistem. Tek blagodejno vpliva tudi na osebe, ki se soočajo z visokim krvnim tlakom, visoko ravnjo holesterola ali s stresom.
Če torej želite pridobiti na kondiciji ter ostati čim bolj zdravi, se lotite teka. Pomembno pa je, da se naučite teči pravilno. Teka se lotite postopoma z intervalno metodo. Za popolne začetnike je povsem dovolj, če izvedete intervalni trening s 30-sekundnim tekom. Temu naj sledi 3-minutna hoja.
2. Hoja
V mislih imamo zlasti hitro hojo. Ta velja za nekoliko bolj nežno alternativo teku. Namenjena je predvsem začetnikom oziroma tistim, ki z vadbo pričenjate s čiste ničle. Hitra hoja učinkovito pospešuje metabolizem ter skrbi za izgorevanje maščob.
S hitro hojo dvignete srčni utrip v višje območje delovanja. Medtem ko se enostavna hoja pogosto izvaja v coni udobja, hiter sprehod dviguje srčni utrip v zmerno intenzivno cono ter celo v območje močnejšega utripanja srca. Povečuje tudi prožnost mišic in sklepov, ker svoje telo uporabljate bolj intenzivno. Gibanje je precej bolj izrazito.
3. Kolesarjenje
Ne glede na to, ali kolesarite na prostem ali v zaprtem prostoru na sobni napravi, je kolesarjenje odlična aktivnost za trebušne mišice, zadnjico in za mišice nog. Takšna aktivnost je zlasti dobrodošla za tiste, ki imajo nekaj odvečne teže, pa tudi za tiste, ki želijo svojo kondicijo graditi postopoma.
Tako kot to velja za številne druge športne aktivnosti, se morate dobro razgibati pred in po vadbi tudi pri tej. Ogrevanje pred kolesarjenjem aktivira večje število mišičnih vlaken. To preprečuje, da mišice omagajo tako hitro, kot bi sicer. Prav tako poskrbite za zmanjševanje možnosti poškodb in skrajšate čas, ki je potreben za regeneracijo.
4. Plavanje
V vodi je vpliv gravitacije na telo manjši, kar je odlična priložnost za učinkovito razgibavanje mišic. Plavanje izboljšuje cirkulacijo, saj pritisk vode povečuje pretok krvi iz površinskih krvnih žil v predel prsnega koša.
Še posebej hitro plavanje je lahko čudežno zdravilo za vse tiste, ki trpite zaradi bolečin v hrbtu. Hrbtne mišice v tem primeru namreč delujejo povsem drugače kot pri drugih športih. Plavanje prav tako pospešuje metabolizem in pomaga odpravljati celulit. Slednje je odlična novica zlasti za predstavnice nežnejšega spola.
5. Veslanje
Veslanje je odličen način za povečevanje splošne vzdržljivosti. Čeprav se izvaja iz sedečega položaja, velja za odličnega graditelja kondicije. Aktivnost dobro vpliva tudi na hrbet. Začetniki v veslanju lahko opazijo, da se jim med vadbo hitro poveča utrip. Pametno je, da si v tem primeru na vsake 10 minut vzamete nekaj premora.
Sicer pa veslanje predstavlja čudovito povezanost med človekom in vodo. Medtem ko tiho drsite po vodni gladini, poslušate ptice in vonjate naravno rastlinstvo, vaše misli pa odplavajo daleč stran od vsakodnevnega stresa. Seveda pa lahko veslate tudi na veslaškem trenažerju v udobju svojega doma.
6. Vadba na eliptičnem trenažerju
Če ste redni obiskovalec telovadnic oziroma fitnes centrov, vam je eliptični trenažer zagotovo dobro poznana naprava. Velika verjetnost je, da napravo že redno vključujete v svoje aktivnosti. Na sploh so eliptični trenažerji v zadnjih letih uspešno utrdili svoje mesto v družini kardio naprav, kamor sodijo tudi veslaške naprave in tekalne steze. Vadba na eliptičnem trenažerju je prijazna do sklepov, stopnjo napora pa lahko enostavno prilagodite.
V praksi ena ura na trenažerju pomeni dve ali celo tri ure na cesti. Na cesti gre namreč kar 10 % časa na kolesu v prazno, če ne poganjate, na primer pri spustu po klancu. Na trenažerju pa seveda ni milosti, poganjati je potrebno ves čas, saj klancev navzdol pač ni.
