Sirotkine beljakovine so narejene iz mleka. Sirotka je bila nekoč kot stranski proizvod pri obdelavi sira obravnavana kot odpadna snov. Dandanes pa predstavlja osnovni vir hitre absorpcije ter prebave beljakovin. Za uživanje je idealna zjutraj, pred ter po treningu. Sirotkine beljakovine ponujajo izjemne koristi za športnike in na sploh za zdravje vseh ljudi.
Najpomembnejši pozitivni učinki so na primer: omogočanje rasti mišic, podpiranje sinteze mišičnih beljakovin, hitra absorpcija, lahka prebavljivost in učinkovita regeneracija poškodovanih mišic. Obenem zmanjšujejo maščobe ob ohranjanju mišične mase, krepijo imuniteto, lajšajo simptome stresa in depresije ter pomagajo pri zniževanju krvnega pritiska.
V različnih proizvodnih procesih nastajajo različne vrste sirotkinih beljakovin. Tako gre lahko za koncentrat sirotkinih beljakovin, izolat ali sirotkin beljakovinski hidrolizat. Poglejmo si torej ključne razlike med njimi.
1. Sirotkini koncentrati
Najmanj predelana oblika beljakovin je sirotkin koncentrat. Vsebuje približno 35 do 89 % beljakovin. Preostali del so maščobe, minerali, laktoza, ogljikovi hidrati ter voda. Med vsemi omenjenimi vrstami velja za najmanj kakovostno, a je daleč najbolj okusna za uživanje. Na okus pa večinoma vplivajo maščobe ter sladkorji. Ta vrsta je dobrodošla zlasti za tiste, ki jim ni treba paziti prav na vsak gram svoje teže oziroma na pridobivanje telesne mase.
Vsekakor pa sirotkin koncentrat ni primerna izbira za osebe z laktozno intoleranco in za ljudi s prebavnimi motnjami. Po eni uri se ta vrsta prične absorbirati, po dveh urah pa jo telo prebavi. Nastaja s pomočjo filtracije, pri kateri se sirotka suši na precej visokih temperaturah. Odstranjuje se odvečni sladkor, laktoza ter maščobe. Rezultat je izdelek z nizko biološko vrednostjo ter denaturiranimi beljakovinami. To se kaže tudi v ugodni ceni.
2. Sirotkini izolati
Po drugi strani pa sirotkin izolat velja za najčistejšo obliko sirotkinih beljakovin. Vsebuje namreč več kot 90 % beljakovin. Visok delež beljakovin je povezan z minimalno vrednostjo laktoze. Prav tako ima ta vrsta nizek delež maščob ter ogljikovih hidratov. Zaradi svoje sestave je dobrodošel za ljudi z laktozno intoleranco. Prav tako je dobra izbira za vse, ki želite zmanjšati maščobe ter obenem učinkovito zaščititi ter regenerirati mišice po napornem treningu.
Izolat sirotke nastane s pomočjo ionske izmenjave oziroma z mikrofiltracijo. Pri takšnem postopku se uporabljajo električna energija, alkalije in kisline. S pomočjo električnega naboja se posamezne sestavine beljakovine iz sirotke izločijo. Gre torej za postopek, ki je s finančnega vidika precej preprost. Njegov cilj pa je delno denaturirati beljakovinski prašek oziroma izolat. Rezultat je kakovostna beljakovina iz sirotke, ki ima višjo beljakovinsko vrednost. Naše telo jo lahko bolje ter hitreje uporablja.
3. Sirotkini hidrolizati
Hidrolizat sirotke vsebuje predhodno encimsko prebavljene aminokisline. Te omogočajo, da se izdelek lahko hitro absorbira – že samo v nekaj minutah po zaužitju. Vsebnost beljakovin je tudi v tem primeru višja – od 90 %. Vsebnost laktoze in maščob pa je pod 1 %. Narejen je s pomočjo hidrolize. Ta lahko učinkovito zmanjša alergijski potencial sirotke ter mlečnih beljakovin. S tem postopkom so dolge verige beljakovin razdeljene na manjše ter jih lahko prebavimo. Za hidrolizo je značilno tudi to, da lahko delno izboljša samo topnost in prebavljivost beljakovin.
Na trgu hidrolizirane sirotkine beljakovine spadajo med najbolj kakovostne beljakovine. To se seveda kaže tudi v njihovi ceni. Priporočajo se zlasti za tiste, ki si želijo na relativno hiter način pridobiti mišično maso. Te vrste beljakovin so torej lahko odlična izbira v času diete – za rast mišic. Lahko se uporabljajo kot hiter vir beljakovin, in sicer zjutraj, pred ali po treningu.
Če torej med seboj primerjamo posamezne vrste sirotkinih beljakovin in njihovo absorpcijo, lahko hitro ugotovimo, da je zmagovalec sirotkin beljakovinski hidrolizat. Zahvaljujoč sestavi prehodno prebavljivih beljakovin se zmore absorbirati v eni uri, medtem ko se sirotkin koncentrat in izolat pričneta absorbirati uro po zaužitju. Telo izolat prebavi v eni uri, medtem ko se koncetrat prebavlja približno dve uri.
